Elizabeta (Lizika) Soklič je bila rojena 9. februarja 1900 v Borovljah na avstrijskem Koroškem očetu Martinu, po poklicu puškarju, in materi Neži. Osnovno dekliško šolo, triletno meščansko šolo in enoletni vrtnarski tečaj je zaključila v Borovljah. Prve izkušnje v učiteljskem poklicu je pridobivala kot pomožna učiteljica ženskih ročnih del v osnovni in meščanski šoli v Borovljah, ki so bile v času plebiscita pod jugoslovansko upravo. Maja 1921 je na učiteljišču v Ljubljani opravila »preizkušnjo za poučevanje ženskih ročnih del na občih ljudskih in meščanskih šolah«. Kot pomožna učiteljica je poučevala na enorazrednici na Koprivniku v Bohinju, nato pa najprej kot začasna in od leta 1922 do 1924 kot stalna učiteljica na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiču ter na ljudskih šolah v Tržiču in na Križah. Po nekajmesečni prekinitvi zaposlitve v državni službi je 14. aprila 1925 nastopila na delovnem mestu stalne učiteljice ženskih ročnih del na osemrazredni dekliški osnovni šoli v Novem mestu. Leta 1926 je začela poučevati ročna dela tudi v prvih štirih razredih na novomeški gimnaziji.

 

Priprave na uvedbo predmeta ženskih ročnih del v gimnazije so se začele leta 1924, ko je Prosvetni oddelek za Slovenijo konec avgusta poslal ravnateljem gimnazij okrožnico s pozivom, naj se s profesorji posvetujejo o možnosti uvedbe ženskih ročnih del kot predmeta v gimnaziji. Novomeški učiteljski zbor se je 28. septembra sestal na posebni konferenci, na kateri je enajst profesorjev nasprotovalo uvedbi novega predmeta z utemeljitvijo, da srednja šola nima namena podajati praktične izobrazbe, ampak predvsem formalno podlago za pridobitev višje strokovne izobrazbe. Po njihovem mnenju bi bila uvedba predmeta tudi v nasprotju s poudarjanjem popolne enakopravnosti spolov in celo škodljiva, saj ročno delo »utruja in silno napenja oči, sključeno sedenje pa povzroča skrivljenje hrbtenice«. Kljub odporu so šolske oblasti v šolskem letu 1926/27 uvedle pouk ženskih ročnih del od prvega do četrtega razreda, poučevale pa naj bi ga honorarne učiteljice. Na novomeški gimnaziji je ta predmet prva poučevala Elizabeta Soklič.

 

Elizabeta Soklič je v Novem mestu zasnovala tudi družino. Leta 1928 se je namreč poročila s slikarjem in pesnikom Zdenkom Skalickyim, inženirjem v škofjeloški tovarni Šešir. Priči na njuni poroki sta bila literarni zgodovinar prof. dr. France Kidrič in prva slovenska doktorica znanosti Angela Piskernik. Iz uradnih dokumentov je razvidno, da je bila Elizabeta Soklič, por. Skalicky, leta 1929 na porodniškem in nato bolniškem dopustu, ni pa znano, ali je bila kasneje še kdaj zaposlena.

​

Viri:

Učiteljski tovariš 01. 05. 1925, letnik 65, številka 17, str. 3

Sever, Jože (1971). 225 let novomeške gimnazije, str. 151.

SI_ZAL_NME 3 Okrajno glavarstvo Novo mesto, t. e. D21