ERVINA ROPAS - skladateljica, glasbena pedagoginja
rojena Ervina Ropas
(25. 6. 1890 v Novem mestu/16. 2. 1962 v Novem mestu)
Pri sedemnajstih letih je napisala prvo skladbo za štiriglasni ženski pevski zbor (Naša zvezda, 1907), pri sedemindvajsetih pa je v samozaložbi izdala svojo prvo klavirsko koračnico z naslovom Živel naš pešpolk Cesarjevič. Kot učiteljica glasbe in vodja pevskih zborov je bila dejavna vse do svoje smrti.
Ervina Ropas, hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Posebne zbirke Boga Komelja.
Arhivska objava iz leta 2019 s tedaj dostopnimi viri:
Ervina Ropas (1890-1962) - glasbena pedagoginja in skladateljica
Glasbena pedagoginja in skladateljica Ervina Ropas se je rodila 25. junija 1890 v Novem mestu, kjer je končala tudi osnovno šolo in pri svojem očetu Lavoslavu, bančnemu uradniku in pevovodji Dolenjskega pevskega društva, in skladatelju Ignaciju Hladniku pridobila osnovno glasbeno izobrazbo. Od leta 1907 do 1911 je v Mariboru obiskovala učiteljišče. Po maturi je bila do leta 1919 zaposlena kot učiteljica, nato pa študirala na pedagoškem oddelku konservatorija Glasbene matice v Ljubljani. Po opravljenem državnem izpitu iz glasbe (1922) je na učiteljišču v Mariboru poučevala glasbeno teorijo, petje in violino. Pod njenim vodenjem je pevski zbor zavoda napredoval do koncertne ravni in je z njim večkrat nastopala po raznih krajih, tudi v Ljubljani.
Ervina Ropas je že pri sedemnajstih letih napisala prvo skladbo za štiriglasni ženski pevski zbor (Naša zvezda, 1907), kot skladateljica pa je bila dejavna do nemške okupacije. Napisala je tudi skladbe za mešane, moške in mladinske zbore.
Vojna leta je kot izgnanka preživela v Arandjelovcu, po vrnitvi v domovino pa je do upokojitve v rojstnem Novem mestu na gimnaziji poučevala glasbo, po upokojitvi leta 1945 pa je vodila pevske zbore, med drugim tudi Okrajni učiteljski pevski zbor v Novem mestu. Že po enem letu delovanja je zbor pod njenim vodstvom prejel Trdinovo nagrado z utemeljitvijo, da je »najmočnejši na Dolenjskem, saj ima nad 90 pevcev. V enem letu, odkar obstoji, je imel že 10 koncertov in tako posredoval slovensko pesem najširšim množicam delovnega ljudstva. Hkrati je pa Okrajni pevski zbor prosvetnih delavcev tista gonilna sila, ki vpliva na pevsko kulturo vse Dolenjske, kajti člani tega zbora so že ustanovili ali pa poživili nad 30 moških, ženskih, mladinskih in pionirskih pevskih zborov« (Dolenjski list, 12. november 1954).
Ervina Ropas je umrla 16. februarja 1962 v Novem mestu in je pokopana v Šmihelu.
Viri:
-
Ervina Ropas. Slovenski biografski leksikon. Dostopno 22. 7. 2017 na http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi516749/.
-
Podelitev Trdinovih nagrad. Dolenjski list. 12. 11. 1954, št. 45, str. 2. Dostopno 22. 7. 2017 na http://www.dolenjskilist.si/media/arhiv-pdf/dl/1954/DL_1954_11_12_45_0244.pdf.