O PROJEKTU
Ali veste, kdo je bila prva kirurginja v Sloveniji in zakaj je to pomembno tudi za Novo mesto? Kdo je bila prva učiteljica na novomeški gimnaziji in kdo je bila ženska, ki je odigrala pomembno vlogo pri postavljanju temeljev novomeške farmacevtske industrije? Vam je znano, koliko od skoraj 200 novomeških ulic nosi ime po ženski?
Zgodovinska dejstva pričajo o strukturnih ovirah in neenakosti med spoloma, ki so ženskam omejevala zasedanje mest in položajev z družbenim, ekonomskim in s političnim vplivom. Kljub številnim oviram in sistemskih omejitvam, so ženske na številnih področjih, kot so umetnost, medicina, glasba, ples, gledališče, literatura, podjetništvo, politika, šolstvo, naravoslovje, šport ipd., prodrle v javno sfero in prispevale k razvoju skupnosti, vendar pri tem pogosto ostale pozabljene.
Projekt Pozabljena polovica Novega mesta želi to krivico popraviti.
Ko smo članice projektne skupine, v kateri so ob podpori Mestne občine Novo mesto moči združili Regijski NVO center - Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPD), Knjigarna in založba Goga in društvo Est=etika, kasneje pa še Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine, javnosti leta 2016 prvič predstavile projekt in jo pozvale k sodelovanju, je bil odziv neverjeten.
»Dobili smo več kot sedemdeset predlogov žensk, ki so delovale v obdobju ob koncu 19. st. in v prvi polovici 20. st., v nadaljevanju pa je strokovna komisija, v kateri so bili še predstavniki Dolenjskega muzeja, Knjižnice Mirana Jarca, novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine in druga strokovna javnost, izbrala 13 imen. S temi začenjamo, a nikakor ne zaključujemo,« poudarja vodja projekta Maja Žunič Fabjančič iz DRPD, tudi vodja Regijskega NVO centra.
Seznam izbranih žensk je sledeč:
-
Ervina Ropas (skladateljica, glasbena pedagoginja),
-
Zora Ropas (operna altistka, glasbena pedagoginja),
-
Ilka Vašte (pisateljica, učiteljica),
-
Marica Strnad-Cizerlj (pesnica, pisateljica, učiteljica),
-
Marta Slapar (farmacevtka, gospodarstvenica),
-
sestra Ivana Oblak (prva učiteljica gluhih in naglušnih deklic v slovenskem jeziku),
-
sestra Marjeta Gerzin (prva predstojnica v novomeški ženski bolnišnici),
-
Elizabeta Soklič (prva učiteljica na Gimnaziji Novo mesto, soavtorica prvih slovenskih vadnic za angleški jezik),
-
prim. dr. Marina Masten (prva slovenska kirurginja),
-
Marija Tomšič (najvidnejša med prvimi medicinskimi sestrami na Dolenjskem),
-
Vilma Pirkovič (družbenopolitična in kulturna delavka, publicistka),
-
Vera Albreht (pisateljica, pesnica, publicistka in prevajalka) in
-
dr. Marjeta Vasič (literarna zgodovinarka, prevajalka, publicistka, predavateljica).
Marca 2018 je sledila odmevna okrogla miza 'Ali ženske nimajo pravice do spominjanja?' v galeriji Simulaker, na kateri so svoja mnenja o položaju žensk danes in v preteklosti predstavile dr. Milica Antić Gaber (Filozofska fakulteta), ddr. Verena Perko (Gorenjski muzej) in Teja Reba (Mesto žensk), nato pa smo članice projektne skupine predstavile idejo, kako bi lahko javna obeležja izbranim ženskam postavili v Novem mestu.
V tem času je zaživela še spletna stran Pozabljena polovica Novega mesta. Ob mednarodnem dnevu žena je 8. marca 2020 sledilo odprtje tematske sprehajalne pošpoti, ki se ga je udeležilo okoli sto obiskovalcev, in literarni zaključek pred knjigarno Goga.
Povezovanje organizacij in posameznic ter njihovo raziskovanje je v naslednjih letih prineslo prve rezultate na poti vzpostavitve kolektivnega spomina in vpogleda v življenja izjemnih posameznic, pionirk na svojih področjih, ki so živele in delovale konec 19. in v začetku 20. stoletja, ter bile zaradi zgodovinskih okoliščin spregledane in pozabljene. Zahvaljujoč kolektivu Pozabljena polovica Novega mesta, niso več!
Od pozabljenih do nepozabnih
Okrogle mize, pogovorni večeri, obeležja obletnic rojstev in smrti, zarisane pešpoti idr. so nas pripeljali vse do šolskih učilnic in štirih novih poimenovanj novomeških ulic po izjemnih posameznicah, tj. po Ivani Oblak, Elizabeti Soklič, Mariji Tomšič in Veri Albreht. Pred tem je imela dolenjska prestolnica izmed skoraj 200 ulic zgolj dve (2!) poimenovani po ženskah, tj. Ulica Ilke Vašte ter Pie in Pina Mlakarja. Še vedno pa od vseh javnih obeležij mesto premore le doprsni kip Zore Rupena - Katje pred OŠ Center in neoznačeno sprehajališče po morda najbolj znani Novomeščanki Juliji Primic. Po ženski ni poimenovana tudi nobena javna institucija.
Prišel je čas, da tudi z javnimi obeležji vzpostavimo kolektivni zgodovinski spomin na ženske, ki so kljub nenaklonjenosti družbe presegle okolje zasebnega sveta in uspešno delovale v javnem življenju ter na različnih področjih sooblikovale lokalno skupnost, kot jo poznamo danes. Čas je, da opravimo širši razmislek in morda eno mesto na praznih podstavkih pred novomeško mestno hišo namenimo ravno pisateljici Ilki Vašte. K tovrstnemu premisleku kolektiv Pozabljena polovica Novega mesta s peticijo k podpori vabi tudi širšo javnost.
Se nadaljuje ...
p.s.: Sprotne akcije partnerstva Pozabljena polovica Novega mesta lahko spremljate na povezavi AKTUALNO.
 |  |  |  |  |  |  |
|---|