top of page

VILMA PIRKOVIČ - družbenopolitična in kulturna delavka, publicistka

 

rojena Vilma Baebler, kasneje Bebler

(12. 9. 1918 v Gorici/23. 11. 1996 v Ljubljani)

Po II. sv. vojni je delovala v politiki, tudi kot urednica in publicistka. Kot podpredsednica OLO, zadolžena za področje družbenih služb, je sodelovala pri ustanovitvi različnih izobraževalnih in kulturnih ustanov (Dolenjski muzej, Knjižnica Mirana Jarca ...) ter gradnji izobraževalne in zdravstvene infrastrukture v Novem mestu (OŠ Grm in Bršljin, bolnišnica).

2023-nepozabne_03-8 copy.jpg

Vilma Pirkovič, last Jelke Pirkovič.

Arhivska objava iz leta 2019 s tedaj dostopnimi viri:

Vilma Bebler-Pirkovič (1918-1996) - vsestranska družbenopolitična delavka in publicistka

Vilma Pirkovič, rojena Bebler, se je rodila 12. septembra 1918 v Gorici. Oče Vilko Bebler je bil vojaška osebnost in je tedaj opravljal službo komandanta Gorice. Dva meseca po njenem rojstvu je družina prebegnila v Jugoslavijo, najprej v Ljubljano in nato na Ptuj, kjer je Vilma obiskovala osnovno šolo in gimnazijo. Po maturi leta 1936 se je vpisala na agronomsko fakulteto v Zagrebu, vendar je leta 1940 kot absolventka študij agronomije prekinila in ga zaključila šele leta 1951. Že v gimnazijskih letih je delovala v levo usmerjenem študentskem gibanju, v Zagrebu pa je bila podpredsednica in tajnica slovenskega levičarskega društva Triglav. Leta 1938 bila sprejeta v SKOJ. Leta 1938 je umrl oče in ovdovela mati se je preselila v Novo mesto k starejši hčerki Eli, ki je bila kot magistra farmacije zaposlena v Andrijaničevi lekarni.

 

Vilma je počitnice preživljala v Novem mestu, kjer je hitro našla stik z naprednimi novomeškimi gimnazijci in študenti ter se vključila v delo ilegalne tehnike v Sokolski knjižnici, kjer so tiskali propagandno gradivo. Leta 1940 se je Vilma vključila v delo Komunistične partije Slovenije in to ji je kljub vsem opravljenim izpitom preprečilo, da bi tudi diplomirala. Zaradi komunističnega delovanja so jo marca 1941 zaprli, po napadu na Jugoslavijo pa je bila izpuščena in se je preselila v Ljubljano, kjer je delala v tehniki CK KPS. V letih 1941 in 1942 je bila kurirka glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, po prihodu v partizane leta 1942 pa je bila zadolžena za politično delo v novomeškem okrožju. Od leta 1942 do osvoboditve je sodelovala v mladinskem političnem vodstvu: 1943–45 je bila prva predsednica Zveze slovenske mladine, 1944–45 članica Pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo in članica Predsedstva centralnega odbora Ujedinjenog saveza antifašističke omladine Jugoslavije (USAOJ). Že med vojno je bila aktivna tudi na publicističnem področju. Bila je sourednica Mladine in urednica Mlade pesti, objavljala je v Slovenskem poročevalcu in drugih glasilih osvobodilnega tiska. Tudi po vojni je v različnih glasilih, časnikih in revijah (Ljudska pravica, Delo, Naša vas, Kmečki glas, Naša žena, Dolenjski list, Občan, TV-15, Komunist, Sodobno gospodinjstvo) objavljala prispevke o političnem delu na univerzi v Zagrebu, mladinskih gibanjih pred in med vojno, partizanski saniteti, življenju in delu Vinka Kristana ter osebne spomine.

 

Vilma Bebler se je leta 1945 poročila s Francem Pirkovičem in mu sledila na Dunaj, kjer je bil njen mož vodja delegacije za repatriacijo na Dunaju.

​

Po vrnitvi z Dunaja je bila od leta 1947 do leta 1950 uslužbenka Sekretariata za kmetijstvo in življenjski standard Gospodarskega sveta FLRJ, od leta 1951 do 1959 pa je bila zaposlena v vodstvih slovenske in jugoslovanske zadružne organizacije. Leta 1953 se je družina Pirkovič preselila v Novo mesto, kjer je Franc Pirkovič prevzel predsedstvo okrajnega ljudskega odbora. Vilma Pirkovič se je vozila na delo v Ljubljano še vse do leta 1959, ko je postala podpredsednica okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Na tem mestu je ostala vse do leta 1963 in se posebej zavzemala za izboljšanje položaja šolstva, zdravstva in kulture. Od leta 1963 do 1967 je delovala v Celovcu, kjer je bil njen mož imenovan za generalnega konzula, po vrnitvi v domovino pa je bila zaradi bolezni predčasno upokojena. Umrla je 23. novembra 1993.

​

Vilma Bebler - Pirkovič je bila ob rednih zaposlitvah dejavna v političnih, kulturnih in strokovnih organizacijah. Bila je članica Glavnega odbora SZDL, članica revizijske ko­misije CK KPS, poslanka republiške skupščine in nekaj let podpredsedni­ca Zbora proizvajalcev Slovenije. Dolga leta je bila predsednica Zveze zadružnic Slovenije, delala za akti­viranje in izobraževanje kmečkih že­na, zastopala jugoslovanske zadružnice na številnih mednarodnih kongresih v tujini in na njih sode­lovala z referati itd.

 

Kot politična delavka je zaslužna za razvoj Novega mesta zlasti v obdobju, ko je bila podpredsednica okraja Novo mesto, kjer je odgovarjala za družbene službe. V nekrologu ob njeni smrti je Lado Smrekar v Dolenjskem listu (28. 11. 1996) med drugim napisal naslednje: »Takrat je Dolenjska marsikaj pridobila. Naj omenim samo nekaj iz množice stvari: ustanovili so Dolenjsko založbo, izhajati je začel Dolenjski zbornik, velike premike je doživel Dolenjski muzej, pozidana je bila Dolenjska galerija, nastali so veliki premiki v Študijski knjižnici Mirana Jarca, s polnimi jadri je zadihal Dolenjski kulturni festival in končno s festivalom tudi Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva. Povsod je bila zraven, povsod je vzpodbujala in navduševala, povsod se je razdajala. Bila je izredno delavna, govorila je več jezikov, izvrstno igrala klavir pa tudi harmoniko, če je bila v veseli družbi.«

Temu je treba dodati vsaj še dve pridobitvi v Novem mestu in na Dolenjskem, za katere je dala pobudo Vilma Bebler - Pirkovič: v novomeškem okraju sta bila oblikovana medobčinski sklad za izgradnjo šol, ki je postal zgled za podobne sklade tudi drugje po Sloveniji, in sklad za izgradnjo zdravstvenih ustanov, iz katerega so začeli graditi stavbo nove bolnišnice v Novem mestu.

 

Vilma Bebler - Pirkovič je za svoje delo poleg partizanske spomenice 1941 prejela več državnih odlikovanj (red zaslug za narod s srebrnimi žarki in red zaslug za narod s srebrno zvezdo).

 

Viri:

bottom of page